Že kmalu po koncu vojne je znova zaživela ideja o skavtizmu. Kmalu je zaživela tudi taborniška organizacija, stari skavti in gozdovniki so se zedinili, da ustanovijo organizacijo na sodobnih načelih življenja ljudi – načela življenja v in z naravo, da vzgojijo novega človeka: srečnega, poštenega, dobrega, koristnega državljana in človeka. Na predlog prof. Lovšeta – Baluja so sprejeli geslo “z naravo k novemu človeku”. Idejni vodja gibanja, prof. Pavel Kunaver – Sivi volk, je za taborništvo navdušil svoje dijake na ljubljanski klasični gimnaziji. Gimnazijski naravoslovni krožek je, ne da bi se izneverili delu krožka, do zadnjega pristopil k tabornikom. Ko je 22. aprila 1951 dozorel čas za ustanovitev Združenja tabornikov Slovenije, so krožek preimenovali v Triglavsko družino tabornikov. Sedemnajst članov družine je že v začetku poletja 1951 pod vodstvom ing. Henrika Pajerja taborilo v Iškem Vintgarju. Aktivisti mladega Združenja, večinoma že predvojni gozdovniki in skavti, so istega poletja v Iškem Vintgarju in v Bohinju pod hotelom Bellevue pripravili tečaj za ustanovitelje novih taborniških enot oziroma vzorni tabor; tudi tu je bilo največ udeležencev iz Ljubljane. Taborili so tri tedne, od 7. avgusta dalje. V jeseni se je v taborniško organizacijo v Ljubljani vključilo že okoli 400 članov. Poleg Triglavske družine so delovale še družine Planika v Tomačevem, Skalni bor, družini na 7. in 8. gimnaziji, nekateri vodi na drugih šolah ter nekaj taborniških klubov na Univerzi. Po sestanku in tabornem ognju na Goleku pri Sv. Katarini je bil v nedeljo, 4. novembra, ustanovljen Zmajev rod kot eden izmed prvih rodov v Sloveniji in prvi rod v Ljubljani. Naslednje poročilo govori o ustanovitvi rodu.
“V nedeljo 4. novembra 1951 je bil v nabito polni in lepo okrašeni terenski dvorani v Hrenovi ulici ustanovni občni zbor ljubljanskega rodu. Udeležil se ga je tudi starešina Združenja tov. Živko Lovše, ki je v svojem pozdravnem govoru predvsem poudaril vzgojne naloge naše organizacije in delo v vodih ter zaželel bodočemu rodu veliko uspeha pri delu. Iz poročila pripravljenega odbora, ki ga je dal tov. Jurij Kunaver, je razvidno, da je v Ljubljani že okoli 400 članov, združenih v nad 8 osnovnih enotah, med drugim družina Viharnikov v Mostah, družina Planika v Tomačevem, družina Skalnega bora v 1. rajonu, družine na 7. in 8., pa klasični gimnaziji in posamezne vode po drugih šolah. Res je večina članov, pa tudi osnovnih enot, še premalo delavna, toda ravno naloga bodočega rodu in rodove uprave je, da delo poživi, jim nudi pomoč in jih združuje. V diskusiji, ki je sledila poročilu in branju rodovih pravil, so člani stavili več dobrih predlogov. Med drugim, naj imajo tudi vodi svoja imena in znake, o nujnosti takojšnjega tečaja za vodnike, ki jih povsod primanjkuje, dalje o organizaciji rodove uprave itd. Razpravljali so tudi o imenu rodu in se je občni zbor odločil za ime Zmajev rod. Na koncu je občni zbor izvolil rodovo upravo s tov. Viktorjem Snojem kot starešino, nadzorni odbor, in zastopnike za 1. redno skupščino Združenja tabornikov Slovenije.”
Povzeto iz člankov Kako se je vse skupaj začelo in Moje steze (avtor neznan), Zmajev odred v šestdesetih.
Svit Senković
Od 4. novembra 1951 lahko sledimo nepretrgani črti razvoja Zmajevega rodu (pozneje odreda in kasneje spet rodu) in taborniške organizacije v mestu.
Med pomembnejšimi mejniki naj zato navedemo ustanavljanje novih odredov in čet, ki so neposredno ali posredno izšli iz matične enote. Aprila 1952 je bil najprej ustanovljen odred Črnega mrava, nato, marca 1953, odred Bičkove skale in decembra 1954 odred Dobre volje. V okviru širše reorganizacije ZTS je bil januarja 1960 Zmajev odred razdeljen na več novih odredov, saj naj bi takrat število Zmajevcev naraslo že na tisoč; od tedaj nastalih novih odredov je do danes obstal le odred (sedaj rod) Rožnik. Delitev Triglavske čete Zmajevega odreda spomladi 1960 je čez desetletje in pol pripeljala do nastanka odreda Sivega volka. Nadaljnja rast Zmajevega odreda pa je vodila le k ustanavljanju novih čet in klubov v samem odredu. Ustanovni občni zbor Mestne zveze tabornikov je potekal 5. marca 1967. Zmajevci smo se za ustanovitev Mestne zveze zelo zavzemali.
Zmajev rod je v svojem delovanju večkrat dokazal resničnost izjave, ki jo je podal dolgoletni vodja rodu Janez Stergar: »Želimo biti elitni odred po svojem delovanju, samokritično pa smo dopustili tudi možnost, da zagrešimo kakšno elitno napako.« Zmajev odred je bil v šestdesetih letih večkratni prejemnik priznanja »Partizanski odred«.